Ob magistralni cesti

KSZI

Iz priloženega grafičnega prikaza je razvidno, da gre v obeh primerih za morfološko nekonvencionalne prometnice, ki se ne ujemajo s predstavo o praviloma ravnih ali, redkeje, tudi neravnih potekih (zavitih, vijugavih in podobno), to pa se članom Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pri razumevanju občnoimenskih oznak ulica, pot, cesta, steza, trg in podobno zdi sporno in neustrezno. Razvejen ulični sistem, sestavljen iz več krajših prometnic, bi po mnenju komisije morali obravnavati kot skupek samostojnih ulic in zato tudi vsaki ulici določiti svoje ime. Smisel poimenovanja ulic je namreč poleg vzpostavitve motivacijsko in slovnično ustreznega imena zagotovo tudi boljša in jasnejša, nedvoumna in enostavna prostorska organizacija, ki mora biti tudi čim bolj funkcionalna. Ulični sistem mora biti razumljiv in zlahka prepoznaven tako za prebivalce kot tudi tuje obiskovalce (na primer voznike intervencijskih vozil, poštarje, obrtnike …), tako da je mogoče določen objekt kar najhitreje najti. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen zato predlaga določitev in imenovanje vsaj treh dodatnih novih ulic, torej skupno petih ulic.

Ker je predložni tip zemljepisnega imena težaven za rabo v širšem besedilu (na primer Prihajam iz Obmagistralne ceste, Grem v Obmagistralno cesto prim. Slovenski pravopis 2001, paragrafi 74–76), se priporoča uvedbo jedra (tj. ulica, cesta, steza, pot, trg ...) pred predložni del. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen zato potrjuje ulično ime Ulica ob magistralni cesti, vendar izključno za os, vzporedno z magistralno cesto.